Eni od Sedmih Milijard
Eni od Sedmih Milijard smo leta 2013 ustanovljena alternativna indie-folk skupina šestih glasbenikov (Aljaž, Zala, Gregor, Mateja, Luka in Jure), ki nas povezujejo družinske in prijateljske vezi. Glasbo ovijemo v zvoke violine, akustične in električne kitare, klavirja, klarineta, bobnov ter bas kitare. Z instrumenti prepevamo in igramo zgodbe iz življenja, katere z dinamičnim nastopom predamo poslušalcu. Odlično se znajdemo tako na ulici kot v koncertnih dvoranah, občinstvo pa nas opisuje kot iskreno, spevno in dinamično skupino, ki z močnimi besedili in pristnim stikom s publiko na vsakem koncertu pusti pečat.
Več o nas na RTV članku.
Aljaž Hrastar
akust./elekt. kitara,vokal
”Sem eden izmed tistih, ki po kavi z lahkoto zaspi. Človeka dostikrat ocenim po njegovih čevljih in rad imam pogovore, kjer si z osebo lahko pogledam v oči. Glasba, ki me dvigne, ne rabi imeti hitrega ritma in veselih akordov. Dokler mi vzbudi upanje, se je bom oklepal.”
Zala Hrastar
violina, vokal
”Lahko ti en skandinavski folk zašpilam al pa eno srajčko zašijem. Oboje bo (še kar) v redu izbira.”
Gregor Gorenčič
bas kitara
”Tako kot inženir avtomatike, ko skrbim za ritem naprav, tako z zvoki svojega inštrumenta in lastnimi besednimi “modrostmi” skrbim za ritem v skupini, sem le najstarejši član zasedbe. V vsakdanu se vedno trudim biti manj mono-ton in bolj barvit, a z bas kitaro v roki včasih ne gre drugače.”
Mateja Kralj
klavir, klarinet, vokal
”Poleg sedenja za klavirjem precej časa presedim na psihoterapevtskem stolu in poslušam najrazličnejše zgodbe svojih klientov. Če ne počnem tega, me najdete nekje na tleh med otroci. Na vajah pa sem po navadi edina, ki izgovori stavek: “Ej, a je kdo kej lačen?”
Luka Gorenčič
bobni
”Najprej sem imel kitaro, pa sem kmalu pogruntal, da mogoče ni fajn po njej tolčt. (*badum tss*) Večinoma štejem samo do 4 in tako narekujem ritem naše glasbe. Poleg tega pa se moj ritem življenja vrti tudi okrog skavtov, kemije in fotografije.”
Jure Kosmač
akust./elekt. kitara
”Glasba me spremlja že od malih nog, mirne pesmi, ki jih preigravamo z Milijardami, pa pašejo mojemu mirnemu značaju. Sicer sem šolan pozavnist, a mi je kitara vseeno bolj sedla v roke. Pijem kavo iz kafetiere in ne lomim špagetov.”
Misli poslušalke ...
”Med nama včasih začne tišina. Tišina pomeni mojo samoto in iskanje glasu, ki bi bil lahko odmev mojih občutij. To daje prostor čarobnosti tonov, ki se pod umetnikovimi rokami spreminjajo v melodijo. Toda resnično harmoničen spev se lahko udejanji zgolj v najbolj tenkočutnih glasbenih ustvarjalcih. Ko sem jih našla, ali bolje, ko je njihova glasba našla mene, sem našla mir. Eni od sedmih milijard.”
”Že z imenom si imamo obetati povezanost. Vsa pričakovanja se potem stopnjujejo z nežnimi vstopi zvokov violine, klavirja, kitare, … Takrat se zares povežem z njimi. Uravnam se na isto melodijo, kakor da bi z njihovim ritmom uskladila tudi svoj notranji ritem. Pripravijo me na besede, ki v sebi nosijo življenja. Več njih. S prav vsakim izmed njih se lahko povežem, kakor da bi to življenje živela tudi jaz. To je največja možna moč, ki jo lahko prenaša neko umetniško delo. Četudi se v pesmih Enih od sedmih milijard z besedami kdaj izpiše žalost, hrepenenje in bolečina, sem na koncu pomirjena. Dovolijo mi čutiti. Dovolijo mi, da sem ena izmed njih. Na koncu z nežnostjo svojih melodij objamejo to prebujeno bolečino, da jo skupaj nekoliko lažje nosimo.”
”Pa vendar mi dajejo tudi srečo, ljubezen, prijateljstvo. Ustvarjalci tega projekta, ki se imenuje Eni od sedmih milijard, niso daleč od svojih stvaritev. Njihova obličja odsevajo njihove pesmi. S svojo pristnostjo in dostopnostjo širijo polje glasbe, da ta ne ostaja samo na odru in poslušalci nismo zgolj poslušalci, ampak smo vsi skupaj lahko del te zgodbe. Na meni ljubih, intimnih koncertih izkazujejo čar domačne topline. Do nas pristopajo s čisto drugačno energijo, kot smo je vajeni. Nikoli ni noben tvoj čut prikrajšan. Za njih ni instant glasbe, šteje le pristno občutenje.”
”Zame je njihova glasba kakor veter, vpet v moja jadra. Zaradi njih imam spet upanje in imam besede in spet jadram v svet.”
Staša.
